Blog Archive

Home
Archive for 2015 year
09 Apr 2015

ABOUT

By There are no tags 0 comments
Contemporary Art Tea Parties are monthly discussions to establish a dialogue about contemporary art. The intention of public meetings is to promote a constructive dialogue, communication among Slovenian artists and cultural workers and to increase and exchange the knowledge on specific art topics. The tea parties are held in the Alkatraz Gallery (AKC Metelkova City), Kino Šiška Centre for Urban Culture or in Behemot Bookstore. Contemporary Art Tea Parties are prepared by Petja Grafenauer Krnc, Jadranka Ljubičič, Zoran Srdić, Jana Putrle Srdić and Aleksandra Saška Gruden in the production of KUD Mreža – Alkatraz Gallery and Gulag Institute for Contemporary Arts.
VABILO
Gosti: Marko Kovačič, Katja Paternoster, Katerina Mirović 
Ukvarjanje umetnikov s svetlobo kot medijem umetniškega izraza je prisotno skozi celotno zgodovino umetnosti: uporaba svetlobe v vitrajih, v gotski arhitekturi, uporaba leč kot metode prenosa risbe na platno, postavitev kipov v svetlobne niše v baroku. V sodobni umetnosti se je svetloba spremenila v objekt in medij – z uporabo električnih izvorov svetlobe (Laslo Moholi Nagy), začetki videa in novomedijske umetnosti (Naum June Paik), land artom (Walter de Maria, James Turrell) itd. Porast svetlobne umetnosti se je začel v devetdesetih letih in se danes pojavlja tako v galerijah sodobne umetnostii (Olaf Nicolai, Jenny Holzer), kot tudi v urbanih mestnih jedrih kot grafitarska praksa ali artivistična drža.
Kaj danes pomeni svetlobna umetnost, kako lahko raziskujemo in dojemamo mesto preko svetlobnih virov, kaj je svetlobna onesnaženost in kaj umetniško raziskovanje bodo skušali odgovoriti gosti čajanke. Govorili bomo o svetlobni umetnosti v navezavi na ulično umetnost, svetlobne festivale po svetu in pri nas, umetnika bosta predstavila svoje projekte in razmišljanja o uporabi svetlobe.
Na debati bosta sodelovala kipar in umetnik Marko Kovačič, ki je ustvaril več svetlobnih umetniških del; arhitektka Katja Paternoster, med drugimi avtorica svetlobnega umetniškega dela Nočni obiskovalci, ki bo na ogled v aprilu; ter kustosinja, urednica in producentka festivala Svetlobna gverila Katerina Mirović. Pogovor bo vodil kipar in intermedijski umetnik Zoran Srdić Janežič.
Predstavitve sogovornikov:
Katja Paternoster (roj. Lavriša) je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot samostojna arhitektka sodeluje pri projektih in natečajih z različnimi arhitekturnimi biroji. Dejavna je tudi na področju oblikovanja svetlobe, zanima jo predvsem izpostavljanje aktualnih tematik s pomočjo svetlobnih instalacij v odnosu do opazovalca. http://cargocollective.com/arhidoza
Marko Kovačič, rojen leta 1956 v Ljubljani, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1988 končal specialko za kiparstvo. Deloval je kot ustanovni član Gledališča Ane Monro (1981–1991), skupine R IRWIN S (1983–1985) in skupine Zlati kastrioti (od 2000). Kot samostojni polimedijski in interdisciplinarni umetnik se ukvarja s performansom, skulpturo, z instalacijami, videom, glasbo, s filmom in teatrom. Za svoje delo je leta 1987 prejel nagrado Zlata ptica in leta 1994 Zupančičevo nagrado mesta Ljubljane. Mednarodno združenje ICAN, International Contemporary Art Network s sedežem v Amsterdamu, je razglasilo razstavni projekt Civilizacija plastosov za Delo meseca (februar 2003). www.markokovacic.org
Katerina Mirović, kustosinja, producentka in urednica, je odgovorna za številne umetniške skupine, dogodke in publikacije. Je umetniški vodja avtorske multimedijske skupine Strip Core, soustanoviteljica in članica uredništva revije Stripburger, soustanoviteljica festivala Svetlobna gverila, urednica stripovskih zbirk Republika Strip, Ambasada Strip in O. Samo v zadnjih treh letih je realizirala preko 100 umetniških projektov, nekateri so tudi mednarodni, za kar je (s soavtorji) prejela številne prestižne nacionalne in mednarodne nagrade in priznanja.
Produkcija: Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag, Galerija Alkatraz, Center urbane kulture Kino Šiška

fb

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Gosti: Miha Vipotnik, Ida Hiršenfelder in Primož Čučnik
Pokazali bomo nekaj videov v kombinaciji s poezijo in poslušali kakšen zvočni posnetek. Pili bomo čaj z zelo raznolikimi gosti, vsak od njih je aktiven na več umetniških področjih ter se ukvarja z različnimi vrstami dela: umetniško produkcijo, pisanjem, pedagoškim, uredniškim, založniškim, publicističnim delom ali je del benda. Vsak od treh lahko pove kakšno misel o kombinaciji poezije z drugimi mediji in svojih umetniških izkušnjah na tem področju.
Zakaj sploh združevati poezijo z drugimi mediji in če že – kateri so najprimernejši? Kako je s samozadostnostjo poezije ter kako z njenim elitizmom in obrobnostjo? So se katera od umetniških sodelovanj izkazala za bolj uspešna kar se tiče kvalitete sodelovanja in manj obrobna glede občinstva? So sodelujoči umetniki in pesniki uživali? So uživali gledalci? Zakaj te oblike sodelovanj niso bolj pogoste in kako se jih lotiti, kje so pomanjkljivosti in kje neizkoriščeni potenciali?
Ob debati bomo predvajali primere video del s poezijo. Sodelovali bodo video umetnik in predavatelj umetniškega videa v Bejrutu Miha Vipotnik, kuratorka in zvočna umetnica, članica Theremidi Orchestra Ida Hiršenfelder ter pesnik in performer v pesniško-zvočnih dogodkih Primož Čučnik. Pogovor bo vodila kiparka in video umetnica Saška Aleksandra Gruden.

 

Predstavitve sogovornikov:
Ida Hiršenfelder (1977) je kuratorka in kritičarka za intermedijsko umetnost, ki živi in dela v Ljubljani. Z +MSUM Muzejem za sodobno umetnost Metelkova sodeluje pri projektu Mrežni muzej. Med leti 2007 in 2013 je bila arhivarka za projekt Postaja DIVA, Digitalni video arhiv pri SCCA-Ljubljana. Arhivi in njihovo izginevanje je eno od raziskovalnih področij, iz katerega izhajajo njena predavanja o medijski arheologiji in zgodovini spleta. Je zagovornica in uporabnica prostega in odprtokodnega programja. Od leta 2010 do 2014 je bila kuratorka pri Laboratoriju za znanost in umetnost, Ljudmila. Je članica Theremidi Orchestra, z intermedijsko umetnico Sašo Spačal sodeluje pri seriji sonosezmičnih instalacij v produkciji Kible, s Sašo Spačal je tudi sopobudnica iniciative ČIPke za ženske s čutom za tehnologijo, znanost in umetnost. Splet: beepblip.wordpress.com
Miha Vipotnik je leta 1976 diplomiral iz slikarstva in leta 1979 končal podiplomski študij videa in televizije na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1975 je začel sodelovati s takratno RTV Ljubljana, kjer z ekipo inženirjev in tehnikov eksperimentiral z elektronskim signalom in manipulacije  apliciral v eksperimentalne trakove, TV uvodnike in glasbene programe. Leta 1983 z Marie Claude Vogrič ustanovil in vodil mednarodni video festival Video CD,  kjer med leti 1983 in 1987 v provizoričnih TV studiih, z najsodobnejšo televizijsko opremo ustvarjajo številne naše in tuje umetniške videe. Od leta 2000 vodi kreativne video delavnice in poučuje umetniški in dokumentarni video na FDV in USEK v Libanonu. Seveda pa režira, ustvarja številne interdisciplinarne projekte in instalacije.
Primož Čučnik (1971) je svoj pesniški prvenec Dve zimi izdal leta 1999, v 2015 pa bo izšla njegova 10 zbirka poezije. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Zlato ptico, Veronikino, Jenkovo ter nagrado Prešernovega sklada. Kot kritik in esejist je leta 2008 izdal tudi knjigo kritik, esejev in fragmentov Spati na krilu, v 2013 pa je izšel njegov roman Otročjost.Prevaja iz sodobne poljske in ameriške poezije in kot urednik dela na reviji Literatura. Leta 2002 je ustanovil žepno založbo  Šerpa in postal njen idejni vodja ter urednik. V navezavi na pogovor naj omenimo, da je Primož zbirko Oda na manhatnski aveniji (2003), ki jo je napisal v New Yorku skupaj s pesnikom Gregorjem Podlogarjem, opremil s fotografijami slikarja in umetnika Žiga Kariža, sicer pa raje miži in posluša kot pa gleda sliko, torej je njegovo povezovanje poezije usmerjeno bolj v zvok. Sodeloval je v številnih zvočnih performansih s poezijo, predvsem v sodelovanju s Tomažem Gromom; izdal album Dvojnik, pesniško-zvočno kompilacijo Košček hrupa in ščepec soli in je eden od 3 članov skupine Čučnik Pepelnik Grom, s katerimi je posnel album Pri besedi, z glasom in zvokom.
Produkcija: Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag, Galerija Alkatraz, Center urbane kulture Kino Šiška
hr6
Gosti: dr. Andrej Smrekar, Viktor Bernik, mag. Andrej Srakar
Shema deleža za umetnost je pomemben način spodbujanja javnih umetniških postavitev, ki ga poznajo v mnogih evropskih in svetovnih državah: Avstriji, Italiji, Nemčiji, v večini skandinavskih držav, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, večini ameriških večjih mest, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Pri ukrepu gre za zakonsko namenitev določenega odstotka (praviloma med 0.5 in 2%) od javne gradbene investicije (npr. gradnje šole, bolnišnice, upravne zgradbe) za javne umetniške postavitve kot del objekta. Pri tem ne gre nujno le za likovna, pač pa tudi glasbena, gledališka, intermedijska, literarna in druga umetniška dela in intervencije v prostor.
V Sloveniji je o bilo o tem ukrepu veliko govora, vendar bolj na načelni ravni, vse do konca preteklega desetletja, ko je raziskovalna skupina v okviru Zavoda za kiparstvo opravila obsežnejšo raziskavo o takšnem načinu podpiranja t.i. javne umetnosti tudi v Sloveniji, ki je kasneje našla pot v knjižno izdajo. Na osnovi raziskave je bil nato spisan in medresorno usklajen Zakon o shemi deleža za umetnost, ki pa je iz različnih razlogov na koncu pristal v predalih ministrstva za kulturo kot še vrsta drugih tovrstnih pobud.
Namen pogovora torej ni le rezoniranje na načelni, teoretski ravni, ker predpostavljamo, da se velika večina umetniške javnosti strinja, da je zakon dobrodošel in potreben. Celotno kulturno in širšo javnost želimo ponovno ozavestiti, da so bile na to temo že izvedene vse potrebne analize in je zakon že pripravljen, spisan ter čaka na to, da se ga kdo spomni in končno udejanji. Pogovor se bo obenem vezal na prihajajočo umetniško akcijo in simpozij Zavoda masa (Made in China), ki bosta potekala na isto tematiko.
Na debati bodo sodelovali dr. Andrej Smrekar iz Narodne galerije; slikar, umetnik in avtor projekta Made in China Viktor Bernik; pogovor pa bo povezoval ekonomist in eden od avtorjev takratnih raziskav in zakona mag. Andrej Srakar. Z Ministrstva za kulturo se na vabilo še niso odzvali.
Produkcija: Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag, Zavod MASA, Galerija Alkatraz, Center urbane kulture Kino Šiška

Zmagovalna rešitev za Spomenik žrtvam vseh vojn

Gosti na debati: Alen Ožbolt, Rok Žnidaršič, Janez Koželj; Moderatorja: Andrej Strehovec, Zoran Srdić Janežič
Zavod Gulag nadaljuje s Čajankami za sodobno umetnost z namenom spodbujanja diskurza in refleksije sodobne vizualne umetniške scene ter dialoga med kiparji, arhitekti in publiko.
Tokrat bomo razvili pogovor o načinih urejanja javnega prostora, o kiparskih in arhitekturnih rešitvah v povezavi s simbolno družbeno naracijo. Preko vizualnega gradiva bodo predstavljeni primeri izgradnje trgov, spomenikov ter arhitekturnih projektov v tujini. Preizpraševali bomo vlogo plastike v javnem prostoru: ali je vpletena v projektiranje javnih površin; kakšen je odnos med kiparstvom in arhitekturo, med kipom in spomenikom. Kakšni vzvodi pripeljejo do ustvarjanja novih spomenikov in kaj ima pri tem ideologija? Gre za umetniško rešitev ali arhitekturni poseg? V kakšni meri mora kipar prilagoditi svojo avtonomno formo ideji spomenika? Ali v Sloveniji obstaja sodelovanje med arhitekti in kiparji pri urejanju javnega prostora?
Ustavili se bomo ob razpisu za Spomenik žrtvam vseh vojn: vzrokih za pobudo, različnih projektih, ki so predlagali rešitev in seveda predstavili nagrajeno rešitev arhitekturnega ateljeja Medprostor. Kakšne so bile smernice razpisa, kako to, da niso v ničemer določale vsebine in ali to pomeni, da država prelaga kolektivno spominjanje na posameznika oz. izvajalca? Sta vsebina razpisa in rešitev determinirani z ideologijo ali pomanjkanjem stališča?
O vsem tem in ostalih vprašanjih publike se bodo pogovarjali arhitekt in teoretik Janez Koželj, kipar Alen Ožbolt, arhitekt Rok Žnidaršič (arhitekturni atelje Medprostor). Pogovor bosta vodila arhitekt Andrej Strehovec in kipar Zoran Srdić Janežič.
Gosti:
Alen Ožbolt (1966), akademski kipar je študiral v Zagrebu in Ljubljani ter se izpopolnjeval na San Francisco Art Institute. Objavil je več avtorskih ‘vizualnih esejev’, krajših člankov in nekaj daljših teoretskih tekstov o umetnosti, umetniških prostorih in pojavih v mnogih umetniških katalogih ter periodičnih publikacijah.Realiziral številne in raznovrstne umetniške projekte in razstave doma in v svetu. L. 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, l. 2002 Priznanje pomembnih umetniških del Univerze v Ljubljani. Od leta 2006 predava na oddelku za kiparstvo ALUO, deluje tudi kot scenograf in oblikovalec.
Rok Žnidaršič (1977), diplomirani arhitekt in asistent za področje arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, je bil v 2012 dobitnik Priznanja pomembnih umetniških del Univerze v Ljubljani. Je član sveta Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in soustanovitelj arhitekturnega ateljeja Medprostor, ki je naredil načrt za nagrajeno rešitev Spomenika žrtvam vseh vojn.
Janez Koželj (1945), arhitekt, politik in pedagog uči na Fakulteti za arhitekturo kot redni profesor. Bil je glavni in odgovorni urednik revije Arhitektov bilten. Ob delu za natečaje je razvijal nove teoretske temelje urbanističnega snovanja s povdarkom na tipologijo mestne stanovanjske arhitekture. Ukvarjal se je s prenovo Ljubljane. Uveljavil se je tudi kot pisec in kritik ter objavil 3 vodnike po arhitekturi J. Plečnika. Med njegovimi zgrajenimi projekti so najbolj pomembni: poslovno stanovanjska hiša na Poljanski cesti v Ljubljani, telovadna dvorana Poljane v Ljubljani, stanovanjska hiša v stavbnem otoku Novi Tabor v Ljubljani, skupina stanovanjskih hiš v Gradcu, zabaviščno trgovski center Portoval v Novem mestu in viadukt Črni Kal. Leta 2006 je bil na Listi Zorana Jankovića izvoljen v Mestni svet Mestne občine Ljubljana in bil nato imenovan za podžupana.
Produkcija: Zavod Gulag
Koprodukcija: Galerija Alkatraz, Center urbane kulture Kino Šiška

Copyright 2013 GULAG