15 Jun 2013
#26_Survival strategies in visual art_Preživetvene strategije v vizualni umetnosti_18. 6. 2013
Gostje: Ana Čigon, Joško Pajer, Irena Pivka in Alenka Sottler. Pogovor bo vodila: Asta Vrečko
Poleg propadajočega družbenega statusa umetnika postaja vse bolj pereč problem preživetje z delom v polju umetnosti. Majhno tržno zanimanje za nakup umetniških del in s tem utrjevanje simbolne vrednosti lastnika umetnine ter tudi neplačevanje razstavnin za organiziranje razstav v raznih institucionalnih galerijah nalaga breme ustvarjanja na pleča umetnika. Bojana Kunst v knjigi Umetnik na delu ugotavlja, da umetnik postaja producent svojega dela in kljub temu, da nudi nov posfordistični delovni model, ki ga neoliberalna logika z veseljem izkorišča za kreativno prehajanje med poljem dela in življenja, pa ista logika nujnost umetnine v družbi pogosto označuje kot nepotrebno. Na čajanki bodo svoje poglede na potrebnost svojega dela in preživetje v polju vizualne umetnosti v Sloveniji predstavili umetnica v polju slikarstva, videa in novih medijev Ana Čigon, dierktor galerije ŠKUC Joško Pajer, arhitektka in umetnica v polju novih medijev Irena Pivka in umetnica v polju slikarstva in ilustracije Alenka Sottler.
Produkcija: Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag
Koprodukcija: Knjigarna Behemot, KUD Mreža/Galerija Alkatraz
Gost: Andrej Srakar
Zopet oživljamo Čajanke za sodobno umetnost z namenom spodbujanja diskurza in refleksije sodobne vizualne umetnosti, tako kritiške kot dialoga med umetniki in publiko.
V predstavitvi bomo kratko predstavili obsežno razpravo, ki je v preteklih desetletjih potekala o ekonomskih učinkih kulture in njihovem merjenju oz. vrednotenju. Prikazali bomo glavne metode in nekatere najbolj znane študije in njihove izsledke in pokazali, kako je kljub kritikam, ki so jih te metode deležne, vendarle mogoče na preverljiv način vrednotiti (meriti) ekonomske učinke kulture, torej koliko novih prihodkov in delovnih mest prinese nek kulturni dogodek. Opozorili bomo tudi na širši vidik ekonomskih učinkov kulture – na pojem vrednosti kulture in na to, da prispevek kulture k BDP in zaposlenosti nikakor ni v njenem bistvu in da večina sodobnih kulturnih ekonomistov išče odgovore v povsem drugih smereh: v vrednotenju vrednosti neuporabe in predvsem kulturnih vrednosti (vrednosti, ki jih ni možno pretvoriti v denarne vrednosti).
Slednje so pomembne tudi, ko govorimo o vrednosti likovnih del. Trg umetniških del je eno osrednjih področij kulturne ekonomike, kjer je v zadnjih desetletjih nastala obilica predvsem empirično obarvanih študij, začenši s študijo nestorja področja Williama Baumola iz 1986.
Na podlagi vseh teh ugotovitev bomo skušali razmišljati v smer tega, na kakšen način vseeno spodbuditi slovenski trg umetniških del, ki je precej slabo razvit: ali bi bilo potrebno privabiti več zasebnih vlagateljev in kako? Ali bi bilo potrebno trg bolj odpreti tujim investitorjem in galerijam? Ali ima slovenski trg sploh potencial za večji razvoj in kakšen je ta potencial, do katere mere je torej sploh možno razviti slovenski trg likovnih del? Ali bi morala država tu poseči in morda celo oblikovati lastno »strategijo razvoja«? Ali bi morali trg umetnin spodbujati še kako drugače: z davčnimi olajšavami, z neposrednimi ukrepi, z boljšo promocijo, s podporo infrastrukturi, s posebnimi dogodki, s podporo avtorjem, s podporo galerijam? Ali bi temu morali posvetiti več prostora tudi v novem NPK?
Na vsa ta vprašanja bomo skušali podati odgovore v predstavitvi na čajanki za sodobno umetnost z Andrejem Srakarjem.
Andrej Srakar (1975) je absolvent doktorskega študija ekonomije na Ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani in asistent-zunanji sodelavec na isti fakulteti pri predmetu Makroekonomija. V letu 2012-2013 je tudi gostujoči predavatelj-asistent pri predmetu Kulturna politika na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Srakar je eden redkih, če ne morda edini, ki v Sloveniji že vrsto let sistematično raziskuje na področju kulturne ekonomike. V letu 2010 je izšla njegova monografija »Ekonomsko vrednotenje umetniških dogodkov: umetnost med trgom in državo«, ki je prva monografija s tega področja izpod peresa slovenskega avtorja. Srakar je oz. je bil pobudnik in osrednji organizator nekaterih mednarodnih dogodkov (simpozij »Ekonomika likovnih umetnosti«, EF, 2010; konferenca »Kultura-razvojni potenciali?«, Univerza v Mariboru in EPK, 2012; šesta evropska delavnica »uporabne« kulturne ekonomike (Sixth European Workshop on Applied Cultural Economics, EWACE), EF, september 2013), ki so večinoma prvič v Slovenijo pripeljali večino vodilnih svetovnih kulturnih ekonomistov (Victor A. Ginsburgh, Bruce A. Seaman, John O’Hagan, Bruno S. Frey, Kathryn Graddy, Arjo Klamer, Xavier Castañer, Ilde Rizzo, Victor Fernandez-Blanco, Juan Prieto-Rodriguez, Roberto Zanola, Jeanette Snowball, Beatriz Plaza, Hans Abbing). Srakar je tudi redni predavatelj na večini mednarodnih konferenc in delavnic s tega področja in redno objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah. V letu 2011/2012 je bil Fulbrightov štipendist na Univerzi v Indiani v ZDA. Pod mentorstvom prof. dr. Michaela J. Rushtona z iste univerze trenutno zaključuje doktorsko disertacijo s področja mikroekonomike muzejev.
Andrej Srakar je od junija 2012 tudi predsednik Društva Asociacija, ene najbolj znanih zagovorniških organizacij nevladnega sektorja in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti. Bil je član obeh dosedanjih delovnih skupin za sistemsko urejanje položaja nevladnih organizacij v kulturi na ministrstvih, pristojnih za kulturo. Je tudi uradni predstavnik nevladnih organizacij za področje kulture in kreativnih industrij pri pisanju Strategije razvoja Slovenije 2014-2020. V času dela na Asociaciji je imel številne predstavitve, nastope in pogovore v javnosti, sodeloval je tudi pri pripravi številnih gradiv in predlogov za izboljšanje položaja nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Poleg dela v kulturni ekonomiki in nevladnem sektorju so njegova področja, kjer raziskovalno še deluje zlasti matematično modeliranje v ekonomiji, ekonometrična teorija in uporabna ekonometrija in statistika, ekonomska teorija pogodb, ekonomika javnih dobrin, makroekonomija in kulturna politika. Udeležen je v več raziskovalnih projektih s teh področij, veliko pa raziskovalno sodeluje zlasti z doc. dr. Vesno Čopič in prof. dr. Bogomirjem Kovačem.
Produkcija: Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag gulag.si / info@gulag.si
Koprodukcija: Knjigarna Behemot, KUD Mreža/Galerija Alkatraz
01 Apr 2013
#24_Artist’s book / Knjiga umetnika_2. 4. 2013
Gosti: Tanja Lažetić, Breda Škrjanec, Marko Drpić
Knjige umetnika so umetniška dela, realizirana v obliki knjige. Pogosto se reproducirajo v manjših izdajah, čeprav so včasih narejene tudi kot edinstven primerek. Imajo široko paleto oblik, vse od rokopisov oziroma kaligrafskega oblikovanja do različno vezanih zloženk, posameznih listov v škatlah, zvitkov ter drugih tiskanih in vezanih polah. Kljub umetniški uporabi v preteklosti, je knjiga umetnika predvsem pojav osemdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih letih pa se je produkcija še povečala, saj so tehnologije lažje dostopne in bolj raznovrstne ter tiskarske in oblikovalske storitve ekonomsko ugodnejše.
O tem, kaj pojmujejo kot knjigo umetnika in kje je tista vez med fascinacijo nad knjigami nasploh ter uporabo knjige kot artefakta vizualne umetnosti, so se pogovarjali: Tanja Lažetić, vizualna umetnica, ki med drugim pri svojem delu uporablja fotografijo ter jo tudi ureja v knjige, Breda Škrjanec, kustosinja Mednarodnega grafičnega centra ter vodja Študijskega kabineta, ki je namenjen poglobljenemu raziskovanju umetniških publikacij; Marko Drpić, tipograf, tiskar, oblikovalec in vodja Festivala črk, na katerem lahko vsak izdela svojo knjigo. Pogovor je vodil in povezoval Zoran Srdić Janežič, vizualni umetnik, kritik in tudi sam avtor več knjig umetnika.
Produkcija: Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag
Koprodukcija: Knjigarna Behemot, KUD Mreža